Kaj je stres?
Stres je biološka reakcija, je način, kako se možgani in telo odzovejo na nevarnost. Ko začutimo nevarnost, se odzove hipotalamus, ki pošilja živčne signale v nadledvične žleze, ki sproščajo hormone. Glavna stresna hormona sta kortizol in adrenalin. Adrenalin poveča srčni utrip in hitrost gibanja ter spodbuja potenje, med tem ko kortizol zviša količino glukoze, spreminja odziv imunskega sistema, zavira reproduktivni sistem in proces rasti, ter najpomembnejše, vpliva na dele možganov, ki nadzorujejo strah, motivacijo in razpoloženje.
Receptorski sistem v možganih
Možgani so sestavljeni iz velikega števila nevronov. Nevroni se vežejo v sinapse, kjer se sproščajo nevrotransmiterji. Nevroni se na nekatere receptorje odzivajo, na druge spet ne. Receptorji niso občutljivi le na naravno proizvedene nevrotransmiterje v možganih, temveč tudi na kemične, torej THC in CBD. Ob vstopu v možgane vplivata na možgansko aktivnost z interakcijo z receptorji na nevronih. CBD posredno vpliva na receptorje CB1 in CB2 ter povečuje koncentracijo naravno proizvedenih kanabinoidov. CBD vpliva na številne kanabinoidne receptorske sisteme. Sem spadajo opioidni receptorji, ki uravnavajo bolečino. Sodeluje tudi z dopaminskimi receptorji, ki uravnavajo vedenje in motivacijo. Aktivira tudi receptorje, ki proizvajajo serotonin.
Vpliv CBD na delovanje možganov
Endokanabinoidni sistem (ESC) je sestavljen iz endokanabinoidov, ki so nevrotransmiterji vezani na receptorje v centralnem živčnem sistemu. ESC uravnava kognitivne procese v telesu. Dokazano je bilo, da CBD na več pozitivnih načinov podpira zdravje možganov, tako kot na funkcionalni kot tudi na duševni ravni. CBD vpliva na naše možgane na več različnih načinov.
CBD se ohlapno združi z receptorji CB1 in lahko z zaviranjem anadamida, ki izboljša razpoloženje, blokira sposobnost THC, kar pomeni, da THC ne more sprožiti evforičnih učinkov. Na drugi strani se CBD zelo dobro veže na receptorje CB2 in tako ustvari koristne možganske in funkcionalne učinke. Raziskovalci so preučevali vpliv CBD pri zdravljenju anksiozne motnje in opazili spremembe pri pretoku krvi v možganih. S starostjo pride tudi do upada kognitivnih lastnosti. Možgani več ne ustvarjajo dovolj novih celic, kar privede do upočasnitve sposobnosti učenja novih procesov. Študija je pokazala, da je CBD pomagal pri hitrejšem obnavljanju možganskih celic in povečanju nevrogeneze.
Pri depresiji igrajo pomembno vlogo nevrotransmiterji. Raziskave so pokazale, da CBD zviša raven snovi v telesu, ki pomagajo pri delovanju možganov. Ustvarjanje homeostaze v nevrotransmiterjih lajša depresijo in krepi možgane.
CBD zmanjša oksidativni stres. Oksidativni stres je neravnovesje prostih radikalov in antioksidantov v telesu, kar povzroči poškodbe celic in tkiv in ima vlogo v procesu staranja. Vpliv CBD na receptorju CB2 lahko pomaga zmanjšati oksidativni stres, saj ima kanabidiol antioksidativne lastnosti.
Dokazi iz študij na ljudeh močno podpirajo možnost CBD kot zdravljenja anksioznih motenj. Pri peroralnih odmerkih moramo zaužiti od 300 do 600 mg CBD za zmanjšanje anksioznosti.
Kako lahko CBD pomaga pri stresu?
Ideja o zdravljenju stresa s konopljo izhaja že iz starodavne indijske ajurvedske medicine. V sodelovanju z ECS zmanjšuje odziv na stres. Spanje je eden izmed najpomembnejših dejavnikov, kako se pripraviti na stresni dogodek. Ko po telesu tečejo povišani stresni hormoni je težko zaspati. Nasprotni učinek ima hormon melatonin. CBD vsebuje melatonin, ki pomirja zaseden um in znižuje raven kortizola za večjo sproščenost. Tudi bolečine so pogost simptom stresa in kot je že znano CBD pomaga tudi pri lajšanju bolečin.
