Esencialne maščobne kisline so kisline, ki so nujno potrebne za biološko delovanje organizma, vendar jih telo ni zmožno ustvariti samo, zato jih vnašamo v telo na drugačne načine oziroma preko hrane. Maščobne kisline se nahajajo v celični membranski strukturi in služijo kot vir energije v sistemih. Povečan vnos esencialnih maščobnih kislin izboljša zdravje ter duševno in telesno zmogljivost. Omega-3, 6 in 9 maščobne kisline so pomembne prehranske maščobe.

 

 

Najpomembnejše in hkrati najpogostejše omega-3 kisline so EPA oziroma eikozapentaenojska kislina, katere glavna naloga je zmanjšanje vnetij; DHA oziroma dokozaheksaenojska kislina, ki pomaga pri razvoju možganov ter ALA oziroma alfa-linolenska kislina, ki pomaga pri težavah s srcem in izboljšuje imunski sistem. Bogati vir omega 3 so vsa zelena živila bogata s klorofilom kot so soja, bučna semena, lanena semena, orehi, ohrovt, peteršilj, blitva, pšenica ter mastne ribe. Losos recimo vsebuje 4 grame EPA in DHA, sardele 2,2 grama EPA in DHA, oreščki pa okrog 2,5 grama ALA. Omega-3 pripomorejo k zdravljenju srčnih bolezni, saj uravnavajo raven holesterola in krvnega tlaka ter tako uravnavajo krčenje in sproščanje sten arterij ter uravnavajo strjevanje krvi.

 

Najpogostejša omega-6 kislina je linolna kislina, ki jo telo pretvarja v arahidonsko kislino oziroma AA. Vir omega 6 so oreščki, stročnice, semena in mlečni izdelki. Sojino olje vsebuje okoli 50 gramov omega-6 v 100 gramih živila, majoneza 39 gramov, oreščki pa okoli 10 gramov. Omega-6 kisline v glavnem telesu zagotavljajo energijo in pomagajo pri zdravljenju kroničnih bolezni.
Najpogostejša omega-9 kislina je oleinska kislina in zauživanje le te lahko koristi zdravju. Maščobo omega-9 najdemo v rastlinskih in semenskih olji, oreških in semenih. Oljčno olje vsebuje 83 gramov omega-9 v 100 gramih živila, arašidovo olje 47 gramov, orehi pa le 9 gramov.

 

Endokanabinoidni sistem (ECS) je celični signalni sistem. ECS ima pomembno vlogo tudi pri razvoju centralnega živčnega sistema in pri vzdrževanju homeostaze (1. biol. stanje organizma, v katerem fiziološki procesi tečejo optimalno: SSKJ). Raziskovalci še vedno ne vedo točne vloge ECS, kar vemo je, da ima vlogo pri uravnavanju spanja, razpoloženja, spomina, plodnosti in apetita. Endokanabinoidni sistem je sestavljen iz encimov, receptorjev in endokanabinoidov. Obstajata dva glavna endokanabinoidna receptorja in sicer CB1, ki se nahaja v centralnem živčnem sistemu ter CB2, ki se nahaja v perifernem živčnem sistemu. Kanabinoidi se ustvarjajo s pomočjo esencialnih maščobnih kislin, najpomembnejše za nastanek pa so omega-3 kisline. Semena konoplje so bogat vir omega-3.

 

 

THC oziroma tetrahidrokanabinol je eden glavnih kanabinoidov v konoplji. THC sodeluje z našim ECS, saj se veže na receptorje CB1 in CB2. Raziskovalci so prepričani, da CBD oziroma kanabidiol sodeluje z ECS preko receptorjev CB1 in CB2. CB1 so bistvenega pomena za zdravo delovanje možganov, odgovorni so za psihoaktivne lastnosti konoplje, ko se nanje veže THC. CB2 receptorje najdemo v imunskem sistemu. CB2 koristijo, ko izdelke iz konoplje uporabljamo proti prekomernem delovanju imunskega sistema. CBD se veže na encim FAAH in vpliva na druge receptorje ter z zaviranjem encimov povečuje naravno raven endokanabinoidov. Konoplja postaja iz leta v leto pomembnejša za zdravstveno rabo predvsem zaradi ESC-ja.

 

Scroll to Top
10% popusta za prvo naročilo?
Prijavi se na naše e-novice in prejel/a boš kupon z 10% popusta za vaše prvo naročilo ;)